ŠPARGELJ (Asparagus officinalis L.)

Špargelj je delikatesna vrtnina, ki je v svetu znana že več kot 4000 let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so ga cenili predvsem kot zdravilno rastlino, francoskemu kralju Ludviku XIV. pa gre zahvala, da se je njegova kulinarična uporaba v srednjem veku ponovno razširila. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja tudi pri nas.

   
      VSEBNOST IN ZDRAVILNOST     

Mladi poganjki, ki jih navadno uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob je špargelj odlična dietna hrana, tudi za sladkorne bolnike.

Špargelj deluje kot blag diuretik (asparagin, ki da značilen vonj urinu), lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Zdravniki ga priporočajo pri slabokrvnosti in bolnikom po operacijah. Špargelj naj ne uživajo ljudje z akutnim vnetjem sklepov ali z obolelimi sečili.

Špargelj ima tudi sloves afrodiziaka,    za kar pa se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov.
   
   
UPORABA V KULINARIKI

Priprava prvovrstnega obroka špargljev je mogoča le, kadar uporabljamo sveže poganjke. Zaradi omejene možnosti skladiščenja, uporabimo šparglje v najkrajšem času od pobiranja. Že po dveh do treh dneh postanejo poganjki vlaknati, še posebno, če jih shranjujemo v suhem in toplem prostoru.

Pred kuhanjem spodnji del poganjkov špargljev olupimo in tako odstranimo vlaknato zunanjo plast. Najprimernejše je kuhanje v pokončnem položaju (posebni lonci), tako da je spodnji del špargljev v vodi, nežni vršički pa se kuhajo v sopari. Vodo solimo, dodamo lahko še ščepec sladkorja, košček masla in malo limoninega soka. Glede na debelino poganjkov kuhamo beljene šparglje približno 20 minut, zelene pa le 10 – 15 minut. Uporabimo tudi olesenele dele špargljev in olupke: iz njih skuhamo prevretek oziroma jušno osnovo za juhe, rižote in omake.

Nadaljnja priprava je odvisna od izbranega recepta. Kuhani šparglji kot predjed, zabeljeni z oljčnim oljem ali z različnimi polivkami in omakami, špargljeva juha, špargljeva rižota, špargljeva solata in špargljeva omleta, so le nekatere jedi iz te prvovrstne vrtnine. Pri pripravi špargljev običajno ne uporabljamo močnih začimb, s katerimi bi prekrili njihovo značilno aromo.

Poganjke lahko uživamo tudi presne in s tem preprečimo izgubo vitaminov in drugih snovi. 
Recepti 1 Recepti 2
      GOJENJE ŠPARGLJEV

Špargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi več kot 20 let. Uživamo mlade poganjke, ki jih pobiramo v pomladnih mesecih. Če pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi, pred odganjanjem, nad rastlino nasujemo zemljo v grebene, spomladi iz njih pobiramo beljene šparglje ali beluše. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji. Zelenih špargljev ne gojimo v grebenih, ampak pustimo mlade poganjke rasti na svetlobi, da se obarvajo. Imajo izrazitejši okus ter vsebujejo več vitaminov in drugih snovi.

Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja
poganjkov podaljšamo na 4 - 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno.


  
        SAJENJE ŠPARGLJEV
   
   Za domače potrebe štiričlanske družine priporočamo nasad 20-tih rastlin šparglja     


Izbira zemljišča in lege nasada

Priprava zemljišča

Življenjska doba špargljevega nasada je 10 in več let, zato zemljišče za nasad temeljito pripravimo:

Izbor sadilnega materiala

Nasad špargljev navadno zasnujemo z enoletnimi korenikami. Tradicionalno je najbolj razširjeno sajenje enoletnih korenik (podzemnega dela enoletne rastline v času mirovanja). Prednost tega načina je močna začetna rast, enostavnejša oskrba mladega nasada in šparglje lahko začnemo pobirati eno leto prej.

Priporočila za sajenje:

 

Globine in razdalje sajenja

  • globina sajenja: glej sliko
  • razdalje v vrsti: 25 cm (zeleni), 33 cm (beli)
  • razdalje med vrstami: beljeni šparglji med 2 in 2,5 m, zeleni šparglji lahko tudi od 1,5 do 1,8 m

 

Običajni sklop rastlin na hektar je tako
12.000 do 15.000 za beljene šparglje,
za zelene pa do 25.000 rastlin na hektar.

 

 
Priprava sadilnih jarkov

      OSKRBA NASADA

V nasadu špargljev redno odstranjujemo plevele, dognojujemo ter po potrebi namakamo in škropimo proti boleznim in škodljivcem. V jeseni, ko porumeni, pokosimo nadzemni del rastline.

Gnojenje z organskimi gnojili, poleg vnosa hranil v zemljišče, ugodno vpliva tudi na strukturo tal, zato je posebno priporočljivo za nasade beljenih špargljev. Primerno mineralno gnojilo za šparglje je NPK 7-20-30, dušik pa dodajamo s KAN-om.

 

      SPRAVILO PRIDELKA

Spravilo špargljev naj poteka v jutranjem ali vsaj v dopoldanskem času, ko so tla in ozračje še hladna.

Sveže šparglje lahko za dan, dva, največ tri, shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. 
Za daljše shranjevanje lahko šparglje zamrznemo (sveže ali blanširane) ali vložimo (kis ali slanica).
   
    UVOZNIK sadik:
ASPEGA Iztok Vidic s.p.,Glavarjeva ulica 30,1000 Ljubljana; telefon: 01 566 20 52, GSM: 031 (041) 758 511